Uporabljamo dve osnovni vrsti zasteklitve :

- dvojno steklo - FLOAT 4-16-4    U= 1,3 W/m2K
- dvojno steklo LOW 4-16-4 polnjeno z plinom argon U= 1,1 W/m2K

 

Lahko pa tudi naročite ostale vrste stekla, kot so naprimer - rosa (motno) itd..

 

 1. Zasteklitev - dvojno steklo - FLOAT 4-16-4    U= 1,3 W/m2K

Plosko steklo - FLOAT

Ploska stekla danes izdelujemo predvsem po postopku s plavajočo talino (float postopek). Surovine za pripravo stekla najprej ustrezno pripravijo v določenih utežnih razmerjih za vsip v talilno peč (čistoča, granulacija). Proces doziranja, mešanja in vsipa je v celoti avtomatiziran. V prvem delu talilne peči, kjer znaša temperatura približno 1600 °C se surovine stalijo. V zadnjem delu peči, znaša temperatura približno 1100 °C se steklena temperatura zbistri, kar pomeni, da odstranimo mehurčke plina in talino homogeniziramo. V naslednji fazi talino prelijemo v kad s tekočim kositrom. Ker ima steklo manjšo gostoto od kositra, steklo plava na površini, v obliki sloja in enakomerne debeline. Pri vstopu v kopel je temperatura stekla približno 1000 °C, pri izstopu pa še samo 500 °C. Hkrati s plamenskim poliranjem obdelamo tudi zgornjo stran steklenega traku, tako da se obe površini zgladita (spodnja, ko se giblje na kositru, zgornja zaradi učinkovitosti grelnikov, nameščenih nad površino stekla). Kopeli nato sledi hladilni kanal, v katerem se steklu temperatura zniža na približno 250 °C. Počasno ohlajevanje pa se nadaljuje še na prostem. Da dobimo stekleno ploščo brez notranjih napetosti, je potrebno hitrost ohlajevanja nadzirati. V drugem delu ohlajevanja, ki poteka na zraku, steklenemu traku odrežemo robove. Na koncu ohlajevanja, ko je temperatura steklega traku enaka temperaturi okolici, steklo prečno prerežemo na standardne plošče, dimenzije 600 x 321 cm. Sodobne peči imajo v kadi približno 2000 ton taline. Z opisanim postopkom dobimo stekleni trak z enako plan paralelnostjo, kot jo ima kristalno steklo.

2. Zasteklitev - dvojno steklo LOW 4-16-4 polnjeno z plinom argon U= 1,1 W/m2K

Toplotno zaščitno steklo - LOW

Z eksperimenti je ugotovljeno, da običajno okensko steklo toplotnega sevanja ne reflektira (na primer v zimskem obdobju nazaj v prostor) temveč ga absorbira. Zaradi tega se okensko steklo segreje in s sevanjem oddaja toploto v okolico. Večplastna zasteklitev pomeni dejansko boljšo toplotno zaščito zaradi manjšega prenosa toplote, vendar se zmanjša prepustnost zasteklitve za sončno sevanje (v zimskem času in prehodnih obdobjih, predstavlja zajem sončne energije pomemben prispevek k toplotni bilanci zgradbe). Slaba stran večjega števila stekel je tudi zmanjšanje prepustnosti za vidni del spektra. Ker predstavlja sevalni toplotni tok kar 2/3 celotnih toplotnih izgub, je šel razvoj predvsem v zmanjšanju sevalnih toplotnih izgub z uporabo nizkoemisijskih nanosov (low - e). Običajna vrednost emisivnosti stekla je nekaj nad 80 %. Nizkoemisivni nanosi so tanki in za oko nevidni nanosi kovinskih oksidov, ki lahko zmanjšajo emisivnost površine do vrednosti 0,04. V takem primeru, steklo deluje kot toplotna past, zato lahko dejansko govorimo o lokalnem«učinku tople grede«. Za zmanjšanje sevalnih toplotnih izgub iz bivalnega prostora danes vgrajujemo okna z dvojno zasteklitvijo in dodatki (nizkoemisivni nanosi, žlahtni plini v medstekelnem prostoru za omejitev konvekcijskih toplotnih izgub), s katerimi zmanjšamo toplotne izgube skozi zasteklitev. Stekla z nizkoemisivnim nanosom dobro prepuščajo kratkovalovno sončno sevanje, imajo pa nizko emisivnost toplotnega sevanja. To pomenim da ob malem zmanjšanju skupne sončne prepustnosti, na drugi strani močno zmanjšujejo dolgovalovno sevanje, ki ga oddajajo segreti predmeti v prostoru. Okna morajo zadostiti dejansko štirim zahtevam, ko pa so med seboj nasprotujoča.Te zahteve so:

 

·        omogočiti morajo veliko prepustnost za sončno sevanje,

·        zagotavljati čim večjo toplotno upornost (nizko toplotno prehodnost), da so čim manjše toplotne izgube,

·        zagotavljati morajo pravilno osvetlitev.

 

Želite izvedeti več o steklu, preberite več ...